Omemba: Vid Koprivšek

»Se je pošastna resničnosti zares tako tiholazno priplazila za nami, da je nismo opazili, ali pa smo si namerno pred njo zatiskali oči?«

»Pri deveti izvedbi trienala o tem ni dileme: ekipa z umetniškim vodjem Juretom Kirbišem na čelu ta nagovor prepričljivo izpelje.«

»V ikonični stavbi mesta Letos je to 'hiša strahov', ki so jo prepoznali v dolga leta zaprti vili.«

»Koruzno polje – ostani tako dolgo, kot želiš sicer odpira več možnih interpretacij, Kirbiš pa jo vključi v narativo letošnje razstave kot arhetipsko prizorišče grozljivke.«

»Vid Koprivšek, ki v delu Track/Tir izkoristi elemente prostora nekdanje temnice, v kateri so razvijali rentgenske posnetke, da ustvari lasten prostor horrorja.«

»Delo Ane Likar se resda ukvarja s čarovništvom, vendar je v primeru, ki ga obravnava v svojem čudovito političnem delu družba tista, ki je čarovnici grožnja in ne obratno.«

»Če si Zemljo zamišljamo kot naš dom, potem je to hiša, v kateri straši.«

»Ko smo vstopili v to hišo, je malce delovala kot hiša strahov.«

»V tej kulturi, kjer je opevana mladost, se o smrti zelo malo govori.«

»Od pripovedi ljudskega izročila in začetkov moderne grozljivke v literaturi in na filmu do sodobnih umetniških oblik predstavlja žanr grozljivke potencial za nagovor človeških in družbenih strahov.«

»Tako kot se kovina spremeni v rjo, se tudi časovne prepreke odpovedo svoji konsistentnosti, ko so zvedene na plasti, iz katerih sestojijo tla, po katerih hodimo.«

»V ciklu se tehnologija prepleta s fikcijo, pri čemer se javlja posredno – prek učinkov, ki jih ima na našo realnost in okolja.«

»Razstava Žive Božičnik Rebec s skulpturnimi inscenacijami raziskuje spekulativne možnosti podzemnega teraformiranja.«

»Ekspanzivna prostorska instalacija Eme Maznik in Maksa Briclja kot fiktivna scena, polna tavajočega zadrževanja, paranoje in zarotniškega misticizma, prepogiba realnost.«

»Razstava Vida Koprivška razpira filigrane plasti tehnoanimizma ter načine medijskega vrinjanja in zasičenja fizične realnosti.«

»Intermedijska instalacija Lare Reichmann pa spremlja fragmentirani pogled satelitov, ki zvesto obkrožajo zemljo, sprašujoč, kam jih zanese, ko več ne morejo vzdrževati svoje orbite.«